Ajdovski izdelovalec dronov, ki je v petih letih prihodke več kot početveril

Za slovenskim proizvajalcem brezpilotnih letalnikov C-Astral iz Ajdovščine so tri uspešna leta, ki sta jih zaznamovala lansiranje novega modela in rastoče povpraševanje po brezpilotnih nadzornih sistemih tako državnih institucij kot zasebnega sektorja. Ob napovedanem porastu obrambnih naložb v Evropi in drugod podjetje upa predvsem na financiranje razvojnih projektov in povezovanje z drugimi visokotehnološkimi podjetji iz Slovenije in Evrope.

C-Astral že od svojih začetkov leta 2007 razvija letalnike za tako imenovano dvojno rabo, civilno in policijsko-vojaško.

Direktor podjetja Goran Gačnik zasluge za skok prihodkov z milijona in pol v letu 2021 na dobre štiri milijone v letu 2022 pripisuje predvsem takratnemu začetku prodaje novega paradnega letalnika SQA eVTOL, za katerega je podjetje junija lani prejelo tudi prestižno oblikovalsko nagrado red dot. Podjetje zdaj razvija novo, posodobljeno različico, ki bo lahko v zraku ostala do tri ure in pol, približno uro dlje kot trenutni model.

Rekordni prihodki

Lani je C-Astral, ki zaposluje 29 ljudi, vknjižil skoraj šest milijonov evrov prihodkov od prodaje in 370 tisoč evrov čistega dobička, kažejo podatki Ajpesa. Glavnino teh prihodkov je ustvaril s prodajo brezpilotnega sistema SQA, medtem ko svoj prvi model Bramor trenutno samo servisirajo, kupci pa se postopoma odločajo za nadgradnjo na novejši sistem. Oba letalnika, ki ju izdelujejo v različnih konfiguracijah, sta na električni pogon.

Pri podjetju poudarjajo, da kljub vojaškim strankam niso proizvajalec orožja. “Pogosto ljudje ne vedo, da to ni ofenzivni sistem za vojske, temveč izvidniško letalo,” je za Forbes Slovenija dejal Gačnik, ki se je C-Astralu pridružil leta 2023.

Trenutno C-Astral približno tretjino naročil prejme od državnih institucij, kjer so kupci vojske, policije, obalne straže, civilna zaščita in druge varnostne službe in ki brezpilotne letalnike potrebujejo za nadzor meja ali kritične infrastrukture, kot so daljnovodi, ali za iskanje pogrešanih oseb. Preostanek naročil je civilnih, a Gačnik meni, da se bo ta delež sčasoma povečeval, saj podjetje svoj razvoj osredotoča tudi v certifikacijo sistema za civilno rabo.

Kako se je začelo

Podjetje so leta 2007 ustanovili Samo Stopar, Nejc Trošt in Marko Peljhan, ki so pred tem v garaži razvili letalnik Bramor. Stopar in Trošt ostajata direktorja in solastnika podjetja – vsak ima v lasti 20 odstotkov – medtem ko je Peljhan lani 10-odstotni delež prodal ajdovskemu podjetniku Ivu Boscarolu, marca letos pa še preostalih 10 odstotkov. Trije družbeniki imajo zdaj vsak po 20 odstotkov, ostalih 40 odstotkov je v lasti podjetja.

Po Gačnikovih besedah je ustanovitelje k razvoju Bramorja spodbudil takratni razpis Agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), na katerega so prijavili projekt, iz katerega je pozneje nastalo prvo brezpilotno letalo v Sloveniji, Bramor. Prva sredstva je tako prispevala država. Naložb tveganega kapitala niso zbirali, saj je bilo “takrat investitorjem težko dojeti, da se tako majhna ekipa lahko prebije skozi konkurenco večjih sistemov”, pravi Gačnik in dodaja, da so si takrat drone lahko privoščili le Airbus in večja obrambna podjetja iz ZDA.

Prvi kupec Bramorja je bila Finska. C-Astral je prvi dobiček ustvaril leta 2011, ko so večji nakup opravili Italijani. Sledile so nekatere države zunaj EU, južnoameriške države in Kanada, pove Gačnik. Letalnike Bramor C4EYE (znane tudi pod imenom Belin), ki so prilagojeni za izvidniške aplikacije, ima tudi Slovenska vojska. Slovenija je te letalnike po začetku vojne v Ukrajini tudi donirala napadeni državi, so poročali mediji, julija lani pa je ministrstvo za obrambo letalnike predalo Črni gori, kar naj bi bil prvi primer, ko je Slovenija zagotovila naročeno vojaško opremo drugi državi.

Za letalni sistem od 15 do 200 tisočakov

Bramor je bil sprva mišljen tudi za uporabo v geodeziji, toda podjetja iz panoge so C-Astralu sporočila, da bi bil za njihove potrebe bolj primeren manjši dron, zato je C-Astral razvil še model Atlas. A nato so se na trgu pojavili droni kitajskih proizvajalcev, kot je DJI, ki so bili za geodetska podjetja uporabnejši, saj za izstrelitev niso potrebovali katapulta – takšna izstrelitev zahteva pomoč še ene osebe. Obenem geodeti niso potrebovali drona z daljšim časom letenja, saj po Gačnikovih besedah njihove meritve na določenem območju vzamejo le 15–20 minut.

“Naši sistemi za geodetske namene lahko pokrivajo zelo velika območja (10 kvadratnih kilometrov ali več) in največji potencial je poleg velikih območij linijska infrastruktura, kot je nadzor daljnovodov in plinovodov,” pove direktor.

Kot pravi, je trg pokazal, da je potreben razvoj novega modela, zato so pri C-Astralu razvili SQA. Nov model vzleta in pristaja vertikalno (ne potrebuje katapulta za vzlet) in je enostavnejši za uporabo. Domet letalnika s petmetrsko anteno je v radiju okrog 40 kilometrov od mesta antene. “Če imamo mrežo anten, gre lahko v eno stran tudi do 190 kilometrov,” doda Gačnik.

Cena sistemov, ki jih proizvajajo, je odvisna od potreb in želja naročnika in se giblje med 15 in 200 tisoč evrov, predvsem pa je odvisna od vgrajene senzorike. Določeni senzorji, ki jih vgrajujejo na željo naročnika, lahko pomenijo več kot polovico cene sistema.

Nadziranje požarov, daljnovodov, morskih psov

Brezpilotne letalnike za izvidništvo, opremljene z različnimi senzorji, uporabljajo kupci od reševalnih služb in gasilcev do vojsk in varnostnih služb, pa tudi znanstveniki in univerze pri svojih meritvah. Kot pove Gačnik, sta bila Bramor in SQA uporabljena med požari na Krasu v zadnjih letih, kjer sta bila “v veliko pomoč našim gasilcem”, saj se z višine vidi – s pomočjo termovizijske kamere tudi ponoči – kako napreduje požar oziroma gašenje. Letalnik je gasilcem pokazal natančne koordinate, kje se kaj dogaja, s čimer je omogočil prihranek časa, energije in denarja, pravi direktor.

V Indoneziji ga uporabljajo za kontrolo pomorskega prometa in prihoda ladij v luke. Na Cipru ga koristi obalna straža za nadzor priobalnega pasu in plaž, tudi na primer za nadzor čolnov in iskanje pogrešanih. V Italiji, ki je eden od velikih naročnikov za C-Astral, so letala Bramor uporabljali v afganistanski vojni za zaščito svojih baz in konvojev z nadzorom iz zraka.

C-Astral se širi v Avstralijo, kjer bi obalna straža z droni nadzirala priobalne pasove, s čimer bi med drugim lahko kopalce opozarjala na nevarnost približevanja morskih psov. Podjetje je v pogovorih tudi s hrvaškimi avtocestami, kjer se zanimajo za demonstracijski polet z mrežo povezanih anten, ki bi omogočal nadzorne prelete dela njihove avtoceste proti Jadranu.

Medtem ko C-Astral krepi prisotnost tudi v Južni Ameriki, so ZDA za podjetje trenutno manjši trg. Največ povpraševanja dobijo od organizacij, ki so zadolžene za nadzor infrastrukture, meje in pogrešanih oseb.

Največja konkurenca C-Astrala so kitajski ponudniki, pove Gačnik, a se tem zaradi geopolitičnih napetosti zapirajo zahodni trgi. “Na ameriškem trgu imajo že zaprta vrata, evropsko se tudi počasi zapira zaradi možnosti vohunjenja prek teh sistemov,” pojasni.

V slabem desetletju 10 milijonov od Morsa

Pri C-Astralu upajo, da bodo obrambne naložbe v Evropi prinesle več vlaganj v razvoj in boljše povezovanje podjetij v panogi. Odkar je januarja letos v ZDA nov predsedniški mandat nastopil Donald Trump, je EU napovedala za 800 milijard evrov dodatnih obrambnih izdatkov, ki med evropskimi članicami Nata sicer rastejo od ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. Slovenija naj bi po navedbah vlade že letos dosegla dosedanji cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, nato pa do leta 2030 izdatke še povečevala do treh odstotkov BDP.

“Vsi si želimo čim večja naročila, ampak tudi podporo za nove projekte. Pričakujemo tudi združevanje z visokotehnološkimi podjetji iz Slovenije, da lahko skupaj naredimo dober izdelek, ki ne bo uporaben samo v Sloveniji, ampak ga bo Slovenija prodajala tudi drugim članicam Nata,” razloži Gačnik. Kot pravi, je glavna prednost obrambnih projektov prav razvoj, pri čemer je pozdravil, da ministrstvo za obrambo (Mors) v zadnjih dveh, treh letih več poudarka daje razvojnim projektom.

“Med njimi je tudi naš projekt za odkrivanje jedrskih, kemičnih in bioloških strupov, kjer smo v konzorciju raziskovalcev prispevali letalnik, ki je služil kot nosilec detektorja,” pravi Gačnik. Poudarja, da je obrambni razvoj koristen prav zaradi dvojne rabe, ki omogoča uporabo končnega izdelka tudi v civilne namene: v primeru senzorja za strupe Gačnik pravi, da bi dron s takšnim senzorjem lahko uporabljala ne le vojska, ampak tudi na primer Luka Koper za varnostni pregled kontejnerjev.

Podatki v Erarju kažejo, da je ministrstvo za obrambo od leta 2016 do avgusta lani C-Astralu nakazalo skupno 9,6 milijona evrov. Slabo polovico tega denarja, okrog 4,6 milijona evrov, je ajdovsko podjetje prejelo v treh nakazilih lani med majem in julijem.

Sodelovanje s slovensko industrijo

C-Astral je prejel tudi dobrih 800 tisoč evrov od ministrstva za gospodarstvo, še kažejo podatki v Erarju, Gačnik pa poudarja predvsem dobro sodelovanje z vesoljsko pisarno, ki deluje v okviru ministrstva. Kot pravi, skušajo doseči, da bi tudi manjša podjetja, kot je njihovo, lahko sodelovala na razpisih za projekte Evropske vesoljske agencije (ESA), odkar je Slovenija letos postala polnopravna članica.

Trenutno je C-Astral v zaključni fazi priprave projekta, s katerim bi se radi prijavili na razpis Ese.

C-Astral pri razvoju sodeluje z več slovenskimi podjetji, med drugim z razvijalcem vojaških simulatorjev Guardiaris iz Ljubljane, tehnološkim podjetjem Instrumentation Technologies iz Solkana in ponudnikom rešitev umetne inteligence Pareto AI.

Razvoj in droni z umetno inteligenco

C-Astral po besedah Gačnika v razvoj vlaga med 1,5 in 1,8 milijona evrov v obdobju približno dveh let. Kot pravi, je časovnica porabe odvisna od projektov, saj se stroški teh lahko precej razlikujejo. Pri razvoju vse bolj poudarjajo umetno inteligenco, ki se bo vdelala v sistem nadzora v brezpilotnem letalniku, avtomatizirala bo tudi rutinske preglede in obdelavo zajetih podatkov iz zraka.

“Če gre na primer za nadzor požara, bo umetna inteligenca lahko pokazala intenziteto požara, kam se bo požar širil in kako je treba ukrepati, da se požar ustavi. Če letalnik uporablja policija za spremljanje sumljivega vozila, bo prepoznala registrsko tablico, obliko vozila, nato pa bo lahko neprekinjeno spremljala ciljno vozilo, ne glede na razmere v prometu. Tudi pri nadzoru demonstracij lahko prepozna obraze in vidi, kdo pomeni nevarnost za izgrede,” pojasni direktor.

V primeru izvidniške vojaške uporabe lahko letalnik z umetno inteligenco prepozna, ali je na bojišču prijateljski ali sovražni tank oziroma vojak, kar zna ugotoviti na podlagi oborožitve, uniform in drugih vizualnih znakov. Podatke nato v realnem času posreduje v poveljstvo, kar je ena od pridobitev, ki je do zdaj vojske niso imele.

Zaščita za vojake in dostava zdravil

V razvoju ima C-Astral tudi sistem zaščite proti dronom za vojake, kar podjetje še testira, a naj bi bili uvodni rezultati spodbudni. “Spremljamo, kakšne so psihološke travme vojakov na ukrajinskem bojišču, ko jim začne nad glavo brenčati tista majhna čebelica, polna eksploziva,” pravi Gačnik.

Veliko finančnega potenciala direktor pripisuje projektu drona za hitro dostavo tovora, zdravil in vzorcev krvi pri nesrečah, ki ga je C-Astral predstavil pred nekaj tedni v ameriškem mestu Houston. Letalnik, ki lahko doseže hitrost do 300 kilometrov na uro – SQA na primer doseže hitrost 72 kilometrov na uro –, bi po mnenju Gačnika lahko bil zanimiv tudi za vojsko.

Obenem C-Astral razvija lastno telekomunikacijsko mrežo, imajo pa tudi lasten radijski sistem za komunikacijo med letalnikom in zemeljsko postajo.

Letalnik SQA bi lahko pridobil tudi senzor za odkrivanje minskih polj in neeksplodiranih bojnih sredstev, kar je namembnost, ki jo Gačnik prišteva v civilne projekte, saj se z razminiranjem ukvarjajo predvsem civilne organizacije. “Pred nekaj leti smo imeli vojno v naši soseščini, ki je pustila posledice. Zdaj je v Ukrajini z minami onesnaženih ogromno kvadratnih kilometrov – včasih je tam rasla pšenica, zdaj je vse požgano in onesnaženo,” pravi. Za projekt iskanja min skuša C-Astral svoj paradni model opremiti tudi s sistemom lidar oziroma laserskim skeniranjem.

Lahko bi izdelali tudi ofenzivni dron

C-Astral večino prodaje ustvari v tujini, kjer so prisotni v več kot 60 državah. Kot ponudnik izdelkov za dvojno rabo se izogiba prodajanju kupcem, za katere sumi, da bi lahko dron preprodali naprej.

“Zagotovo ne prodajamo državam, ki so na seznamu Združenih narodov. Drugače pa se vedno s svojimi strankami pogovorimo, da vidimo, za kaj oni želijo uporabljati naše brezpilotne letalnike. Ne podpiramo, da kupci preprodajo izdelek naprej, zato od strank vedno zahtevamo evropski certifikat za uporabo (EUC – end user certificate, angl.),” pove Gačnik.

Med državami, kjer letijo C-Astralovi droni, res ni držav, za katere so Združeni narodi vzpostavili embargo izvoza orožja, na primer Sudan, Južni Sudan, Severna Koreja, Jemen, Demokratična republika Kongo, Haiti. Med stranke pa prišteva na primer Izrael, ki je pod pritiskom mednarodne skupnosti zaradi humanitarne katastrofe v Gazi, a pri podjetju poudarjajo, da so doslej v državo prodali le en dron leta 2019 in še tega za geodetske meritve.

“Izraela ne obravnavamo kot ciljni trg, saj velja za vodilno velesilo na področju proizvodnje dronov – celo pred Združenimi državami Amerike – in zaradi njihovega izjemno razvitega domačega sektorja tam ne iščemo poslovnih priložnosti,” pravijo pri podjetju.

C-Astral trenutno ne proizvaja vojaških dronov, namenjenih ofenzivnim manevrom. A to ne pomeni, da takšnega drona ne bi znali izdelati. “Če bomo dobili zahtevo kakšne države oziroma obrambnega ministrstva, bi to lahko naredili. Seveda orožja ne izdelujemo, toda letalnik kot platformo bi lahko izdelali,” pravi Gačnik.